sláčiti -im nedov., sláčite in slačíte; slačíla tudi sláčila (á)
1. delati, da kdo nima na telesu oblačila:mati slači otroka; slačiti hlače, krilo, pulover; slačiti se pred spanjem / redko slačiti rokavice snemati; pren., ekspr. veter slači drevesa
2. nar. ličkati:ob večerih so slačili / slačiti koruzo ● ekspr. s pogledom so jo kar slačili poželjivo, pohotno ogledovali
Dostopnost