sledník -a (íknjiž. 

  1. 1. kdor komu sledi: slednik se je ustavil / hotela se je skriti svojemu sledniku zasledovalcu // to delo bodo končali naši sledniki nasledniki
  2. 2. posnemovalec: slednik svojega vzornika / Župančičevi sledniki
  3. 3. vohun: podatki slednikov
    ● 
    star. kraljevi sledniki privrženci
    ♦ 
    lov. pes, ki sledi divjad; zool. nepotreben, včasih že zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek