slépec -pca (ẹ́) 

  1. 1. slep človek: pomagati slepcu čez cesto; v temi so tipali predse kakor slepci
     
    preg. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta iskanje nasveta, opore pri enako neizkušenem človeku je pogubno // ekspr. kdor česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si res tak slepec / politični slepci / kot psovka ali zdaj vidiš, slepec
  2. 2. kači podoben kuščar brez nog in z majhnimi očmi: pri košnji je ubil slepca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek