slepíca -e ž (íknjiž. 

  1. 1. slepa ženska: slepico je vodila majhna deklica // ženska, ki česa ne opazi, dojame: ne morem verjeti, da si taka slepica
  2. 2. preprosta svetilka: vzela je slepico in šla v klet
    ● 
    knjiž. imeti slepice na očeh plašnice; nar. notranjsko utrgati nekaj slepic telohov
    ♦ 
    les. grča, prekrita s poznejšim večletnim prirastkom lesa; zool. majhna kača z valjastim gladkim telesom in kratkim repom, Typhlops vermicularis



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek