slíšen -šna -o prid. (í ī) ki se da slišati: vidni in slišni znaki; krik je bil kljub veliki oddaljenosti še slišen; komaj slišne stopinje / v njegovem glasu je bila prikrita, vendar slišna jeza / vajino šepetanje je preveč slišno glasno
 
fiz. slišna frekvenca frekvenca, ki jo normalno človeško uho zazna kot zvok

slíšno prisl.: komaj slišno spregovoriti, vzdihniti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek