slušálo -a (á) 

  1. 1. priprava za poslušanje v obliki lijaka, ki okrepi zvok: zaradi naglušnosti poslušati s slušalom / položiti slušalo na vilice slušalko
     
    med. (zdravniško) slušalo stetoskop
  2. 2. zool. organ za sluh, zlasti pri žuželkah: zgradba slušala; slušalo in sestavljeno oko / bobničasto slušalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek