snemálec -lca [u̯cinlc(ȃ) 

  1. 1. kdor upravlja filmsko, televizijsko kamero: film je posnel znan snemalec; snemalec dokumentarne oddaje; režiser in snemalec / filmski, televizijski snemalec
     
    film. glavni snemalec ki snema osrednje dogajanje filma in vodi delo drugih snemalcev
  2. 2. rad. kdor pri snemanju zvoka skrbi za pravilno delovanje snemalnih naprav: dober snemalec / snemalec zvoka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek