snováti snújem nedov., snovál (á ú) 

  1. 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: pisatelj je snoval roman več let; snovati nove modele / v tej hiši je živel in snoval znanstvenik ustvarjal // njegova domišljija vedno kaj snuje
  2. 2. naskrivaj pripravljati: snovati maščevanje, umor, zaroto; nekaj snuje proti njim
  3. 3. knjiž. ustanavljati: snovati stranko; že dolgo časa se snuje nov odbor
    ♦ 
    tekst. izdelovati osnovo za tkanje ali pletenje

snováti se ekspr. nastajati, pojavljati se: kakšne misli se snujejo za njegovim čelom; nejasni načrti se mu snujejo po glavi

snujóč -a -e: sprehajal se je, snujoč načrte; snujoča domišljija



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek