• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sòbràt -bráta m, im. mn. sòbrátje tudi sòbráti (ȍ-ȁ ȍ-á) 

  1. 1. (samostanski) brat v razmerju do drugega (samostanskega) brata: bil je priljubljen pri sobratih in predstojnikih // duhovnik v razmerju do drugega duhovnika: obiskati sobrata v sosednji župniji / duhovni sobrat
  2. 2. knjiž. rojak: izdajati sobrate tujcem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek