• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sòkrívec -vca m (ȍ-ī) kdor je skupaj s kom kriv česa: iskati, kaznovati sokrivce; sokrivci pretepa / sokrivec umora
♦ jur. sokrivec kaznivega dejanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek