sòléžen -žna -o prid. (ȍ-ẹ̄) teh., navadno v zvezi soležni spoj spoj, pri katerem sta dva kosa pločevine položena drug ob drugega; sočelni spoj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek