• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

solitáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž., redko posamezen, osamljen: park s solitarnimi drevesi in drevesi v skupinah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek