• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

solítrn -a -o prid. (ī) nanašajoč se na soliter: na vlažnih stenah se je nabirala solitrna skorja
♦ kem. solitrna kislina dušikova kislina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek