sólo -a (ọ̑) 

  1. 1. del skladbe, ki ga izvaja kdo sam, ne skupaj z drugimi: igrati, peti svoj solo zelo doživeto; instrumentalni, tenorski solo; solo za klavir, violino // izvajanje, petje takega dela skladbe: pevčevi, trobentačevi soli so poslušalce navdušili / ekspr. poslušati slavčkov solo
  2. 2. muz. solist ali solistka: kantata za sole, zbor in orkester
  3. 3. ples, ki ga pleše kdo sam, ne v zboru ali skupaj s kom drugim: baletka je dobro odplesala svoj solo / mladoporočenca sta zaplesala prvi solo
  4. 4. igr. igra s kartami, ki jo igra kdo sam proti drugim igralcem: igrati, izgubiti, napovedati solo
     
    žarg., šport. uspešen solo je zaključil z golom uspešno akcijo, ki jo je opravil sam



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek