sónčece -a [čəc(ọ̑) ekspr. manjšalnica od sonce: sončece že zahaja; zlato sončece; regratovi cvetovi so bili kot majhna sončeca / ti si moje sončece
♦ 
bot. rastlina z golimi ali dlakavimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Helianthemum



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek