1. narediti, povzročiti, da se kdo sestane s kom tako, da se ne more izogniti pogovoru, odgovoru:soočiti kršilca in očividce; osumljenca so soočili z okradeno žensko; soočiti se s pričami ♦jur. zaslišati pričo ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače
2. publ. narediti primerjavo, konfrontirati:želeli so soočiti različna mnenja; soočiti napore z uspehi; soočiti ugotovitve; soočiti svoja stališča s spoznanji kongresnih razprav ● publ. soočiti koga z dejstvi prikazati jih taka, kot so
soóčiti se publ., v zvezi s s, zizraža, da postane kdo deležen zlasti česa neprijetnega:spoznal je, da se mora soočiti z dejanskim stanjem ●ekspr. treba se bo soočiti z resnico sprejeti, priznati jo tako, kot je
soóčen -a -o:tedaj je bil prvič soočen s tem pojavom; prepoznati soočeno osebo
Dostopnost