• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sòpodpísnik -a m (ȍ-ȋ) 

  1. 1. podpisnik v razmerju do prvega, glavnega podpisnika: podpisnik in sopodpisnik ukaza
  2. 2. podpisnik v razmerju do drugega podpisnika: biti sopodpisnik sporazuma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek