sòstanoválski -a -o [lsinu̯sprid. (ȍ-ȃ) nanašajoč se na sostanovalce: sostanovalski spori / biti v sostanovalskem razmerju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek