1. kdor ima, kaže do koga zelo nenaklonjen čustveni odnos, navadno združen z željo škodovati mu:ta človek je njegov sovražnik; nimam sovražnikov; ekspr. smrtni, zagrizen sovražnik; prijatelj in sovražnik / pes in mačka sta si sovražnika / osebni, politični sovražnik
2. s prilastkom kdor je usmerjen, deluje proti koristim česa:biti sovražnik domovine, revolucije / ta država je naš sovražnik; star. avstrijske dežele je spet ogrožal dedni sovražnik — Turek / sovražnik napredka, svobode / notranji, zunanji sovražniki države; ekspr. boj proti razrednemu sovražniku proti sovražnikom delavskega razreda // kdor čuti odpor, veliko nenaklonjenost do česa:biti sovražnik nasilja; sovražnik omahljivosti in popustljivosti / je sovražnik žensk
3. nasprotna stran v oboroženem spopadu, vojni:sovražnik je vdrl v državo; ne vdati se sovražniku; napasti, premagati sovražnika; spopad s sovražnikom / publ. potopiti, sestreliti sovražnika sovražno ladjo, letalo // kot povelje sovražnik s čela, za — boj // pripadnik te strani:pet sovražnikov je bilo ubitih, drugi so se umaknili
4. ekspr., s prilastkom kar ovira, preprečuje zlasti kaj pozitivnega:tako malomaren odnos je sovražnik uspeha
5. ekspr., s prilastkom kar povzroča velike težave, škodo:ta bolezen je še vedno naš največji sovražnik; potresi, suša in drugi sovražniki človeštva / dvom je sovražnik pravega veselja ● ekspr. tega ne privoščim niti največjemu sovražniku nikomur; evfem. on ni sovražnik alkohola rad pije alkoholne pijače
Dostopnost