sòzvenéti -ím nedov. (ȍ-ẹ́ ȍ-í) 

  1. 1. istočasno zveneti: struni sta sozveneli / najrazličnejši zvoki so sozveneli
     
    muz. na barvo zvoka vplivajo toni, ki sozvenijo z osnovnim tonom
  2. 2. knjiž. ujemati se, skladati se: obleka pri tem kipu sozveni s telesom; obe podobi stilno sozvenita
  3. 3. knjiž., ekspr. čustveno se odzivati: ta knjiga potrebuje bralca, ki je pripravljen sozveneti; njegova notranjost je pri tej glasbi sozvenela

sòzvenèč -éča -e: sozveneči zvoki / sozveneči toni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek