• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spálec -lca [u̯cinlc] m (ȃ) knjiž. kdor spi, speči: zbuditi spalce
● vznes. tihi spalci v grobovih mrtvi ljudje, mrtvi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek