• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spéhati -am dov. (ẹ̑) redko upehati: spehati konja / pot ga je spehala; hodil je počasi, da se ne bi spehal

spéhan -a -o: spehan konj; biti poten in spehan; ves spehan je pritekel v hišo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek