spénjati-am nedov. (ẹ̑) knjiž. dvigati, iztegovati: spenjati roke proti balkonu / spenjati glavo kvišku

spénjati se vzpenjati se, dvigati se: planinci so se spenjali po pobočju / spenjati se po lestvi, stopnicah / konj hrza in se spenja / spenjati se na prste / bršljan se spenja po drevesu / dim se spenja proti stropu; ptica se spenja pod nebo / ekspr. pobočje se strmo spenja / ekspr. nad pokrajino se spenja modro nebo

spenjajóč -a -e: spenjajoč se na hrib, se je utrudil; spenjajoči se konji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek