• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spéšen -šna -o prid., spéšnejši (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. star. hiter, uren: spešen delavec; biti spešen za vsako delo / spešna hoja; potovanje je bilo spešno in prijetno / pot je postala bolj spešna
  2. 2. zastar. uspešen: spešen lov; spešno delovanje društva

spéšno prisl.: spešno hoditi; delo mu gre spešno od rok



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek