splašíti in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil (ī á ā; ī í) 

  1. 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo
  2. 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši

splašíti se in splášiti se, in splašíti se 
  1. 1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode
  2. 2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil
    ● 
    ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi

splášen -a -o in splašèn -êna -o: splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek