• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

sporedíti -ím dov., sporédil; sporejèn (ī í) star. vzporediti: pognal je konja, da ga je sporedil z njegovim / sporediti pesem z drugimi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek