• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

spravljíčiti -im dov. (í ȋ) knjiž., redko povedati, izmisliti si

  1. a) pravljico: ded mu je vsak dan kaj spravljičil
  2. b) neverjetne, neuresničljive stvari: kaj vse so spravljičili o tem dogodku

spravljíčiti si ustvariti si utvare, preslepiti se: spravljičil si je, da ga bodo nekoč vsi spoštovali



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek