spúžva -e ž (ȗ) 

  1. 1. nav. mn., zool. mnogoceličarji brez pravih tkiv in organov, ki žive v vodi, Spongiaria: proučevati spužve; morske, sladkovodne spužve / navadna spužva
  2. 2. prožen luknjičast predmet iz očiščenega ogrodja teh mnogoceličarjev: brisati tablo s spužvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek