• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

srép -a -o tudi -ó prid. (ẹ̑ ẹ́) 

  1. 1. ki zaradi nepremičnosti, hladnosti vzbuja neprijeten občutek: imeti srep pogled; njegove srepe oči so vzbujale strah
  2. 2. knjiž. grozen, hud: gledal je v srepo globino / srep mraz / vprašati s srepim glasom

srépo tudi srepó prisl.: srepo gledati predse



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek