• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

srhljív -a -o prid. (ī í) ki vzbuja srh: srhljiv prizor / srhljiv dotik; pogled v prepad je bil srhljiv / srhljiva kriminalka
● ekspr. srhljiva natančnost zelo velika

srhljívo prisl.: prazne očesne jamice so srhljivo strmele vanj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek