stánica -e ž (ȃ) 

  1. 1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici
  2. 2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice
  3. 3. žarg., voj. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek