Tipkovnice
stanovít -a -o prid. (ȋ) star. stanoviten: stanovita ženska / njegovi nazori so stanoviti, ne boš ga pregovoril / njena zveza ni bila stanovita
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost