stanovíten -tna -o prid., stanovítnejši (ī) ki dalj časa vztraja, ostaja pri svojih odločitvah, navadah, nazorih: stanoviten človek; vedno si je želel stanovitno ženo / stanoviten značaj trden, neomajen; stanovitna ljubezen // star. nespremenljiv, stalen: vreme je že dalj časa stanovitno / nekateri predmeti imajo stanovitno vrednost
● zastar. te trte so stanovitne proti ušem odporne
stanovítno prisl.: svojo domovino ljubi stanovitno; stanovitno je prenašal vse težave
Dostopnost
Dostopnost