• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

starobíten -tna -o prid. (í ī) redko prvoten, star: starobitni prebivalci / starobitna domačija zelo stara



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek