• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

starokopítnik -a m (ȋ) ekspr. starokopiten človek: očitali so mu, da je starokopitnik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek