stávbenik -a (ȃ) 

  1. 1. v nekaterih deželah lastnik gradbenega podjetja: s stavbenikom, ki mu bo zidal hišo, se je že dogovoril
  2. 2. knjiž. gradbenik, arhitekt: po poklicu je stavbenik



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek