sténtorski -a -o prid. (ẹ̄) knjiž., navadno v zvezi z glas zelo močen, grmeč: s stentorskim glasom je klical imena študentov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek