stíkati -am tudi iztíkati -am nedov. (ȋnav. ekspr. 

  1. 1. s pregledovanjem si prizadevati priti do česa, navadno skrivoma: otroci radi stikajo (po podstrešju); stikati po kovčku, omari; stikal je po predalih, da bi našel denar; kaj stikaš v sobi / po vsej hiši so stikali za njim ga iskali
  2. 2. prizadevati si doseči kaj, priti do česa, če osebek tega nima; iskati: stikati za delom, službo, stanovanjem / ptice stikajo za hrano / stikati po arhivu za listinami prizadevati si jih odkriti; stikati za tiskovnimi napakami; stikati za skrivnostmi
  3. 3. prizadevati si ugotoviti, kje kdo, kaj je: sovražnikova patrulja je stikala za partizani; policisti stikajo po vasi, da bi kaj odkrili; pogosto stikajo okoli njegove hiše
    ● 
    ekspr. stika po njegovi preteklosti skuša odkriti v njej zlasti kaj negativnega; ekspr. žena kar naprej stika za njim skuša ugotoviti, kje je, kaj dela

stikáje tudi iztikáje: stikaje po podstrešju, je našel marsikaj zanimivega

stikajóč tudi iztikajóč -a -e: stikajoči otroci



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek