stóičen -čna -o prid. (ọ́) 

  1. 1. nanašajoč se na stoike ali stoicizem: stoični nazori; stoična filozofija; stoična in epikurejska šola / kazati stoično mirnost
  2. 2. knjiž. miren, ravnodušen: stoičen človek / stoično vedenje

stóično prisl.: na vse gleda stoično; stoično prenašati bolečino; biti stoično miren



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek