stójen -jna -o prid. (ọ́ ọ̄) nanašajoč se na stanje2: stojna trdnost drevja / stojna točka
 
knjiž. teža ga dela zelo stojnega stabilnega
 
fiz. stojno valovanje stoječe valovanje; teh. stojni vijak trajno uvit stebelni vijak

stójno prisl.: stojno vzvalovani zrak
 
šport. razovka stojno pri kateri ima telovadec eno nogo na podlagi, drugo pa visoko zanoženo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek