stòk stóka (ȍ ọ́) glagolnik od stekati ali steči: stok rek / stok poti
♦ 
zool. votlina v zadnjem delu telesa nekaterih živali, v katero se izteka črevo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek