stotér -a -o štev. (ẹ̑) 

  1. 1. ki je stotih vrst: opis stoterih rastlin
  2. 2. ekspr. številen, mnog: obala je razčlenjena s stoterimi zalivčki; v mestu se prižigajo stotere luči

stotéro prisl.: uslugo vam bom stotero poplačal; sam.: pripovedovali so o smrti stoterih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek