stotéren -rna -o prid. (ẹ̑) stokraten: polje je rodilo stoteren sad // ki je iz stotih delov, enot: stoteren odmev klicev

stotérno prisl.: stoterno poplačati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek