• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

stôtič prisl. (ó) pri ponavljanju ali v zapovrstju na stotem mestu: stotič igrati dramo
● ekspr. najmanj stotič je že obljubil, da se bo pridno učil velikokrat, mnogokrat



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek