strahováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. z grožnjami, s silo dosegati, da se kdo boji: vojaki so ropali in strahovali ljudi; strahovati otroke s palico / z gradu so strahovali vso okolico // z vplivom, ravnanjem dosegati, da si kdo ne upa ravnati v skladu s svojimi željami: hči je strahovala očeta; strahovati sodelavce / ekspr. s svojimi muhami strahuje vse
  2. 2. star. bati se: strahoval je za službo; strahoval je, da bi se doma medtem kaj hudega zgodilo

strahován -a -o: strahovani otroci; strahovano in teptano ljudstvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek