1. vzbujati strah:pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal // prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi // vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega:strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno
2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo:v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši
3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga:smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo // revščina straši pod njihovo streho
strašèč -éča -e:ne strašeč se sovražnika, so šli v boj; strašeče misli; strašeča pošast; prisl.: njegov krik je strašeče odmeval; bilo je strašeče tiho
Dostopnost