strážnica -e ž (ȃ) 

  1. 1. stražarnica: vstopili so v zapuščeno stražnico / knjiž. onkraj polja se vidijo obmejne stražnice karavle
  2. 2. v nekaterih državah postaja organa za javno in državno varnost: stražnik je razgrajača odvedel na stražnico / policijska stražnica



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek