strélec -lca (ẹ̑) 

  1. 1. kdor strelja: strelci se urijo; v boj so poslali izurjene, zanesljive strelce
     
    dela kot strelec v rudniku kot razstreljevalec, miner
  2. 2. šport. igralec pri nekaterih igrah z žogo, ki (dobro) strelja na gol: ekipa nima dobrih strelcev / strelec gola
    ♦ 
    astr. Strelec deveto ozvezdje živalskega kroga; lov. lov v strelcih skupni lov, zlasti na malo divjad, pri katerem se strelci in gonjači pomikajo naprej v ravni črti; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje; kot povelje v strelce; zool. strelec tropska riba s prečnimi progami na hrbtu, ki občasno lovi žuželke z brizganjem vodnih kapljic, Toxotes jaculatrix



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek