1. delati, povzročati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja:konj stresa grivo; stresati hruško, jablano; šipe so se stresale od grmenja; vihar se zaganja v kočo, da se kar stresa / stresal ga je, da bi ga prebudil; stresati koga za ramo / pri pozdravu stresati komu roko / jok, smeh mu stresa telo; brezoseb. stresa ga ob misli na prizore, ki jih je videl; stresati se od groze, strahu // delati hitre, sunkovite gibe:stresati z glavo // ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik:groza jo stresa / mraz ga stresa (po hrbtu)
2. ekspr. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo:grom stresa dolino; kriki so stresali ozračje
3. s tresenjem spravljati kam kaj sipkega, drobnega:stresati grozdje v čeber, krompir na kup; stresati orehe; ekspr. oblaki stresajo dež in točo na polje // redko raztresati:stresati papirčke po tleh; košara je prepolna, zato se jabolka stresajo
4. s tresenjem odstranjevati:stresati drobtine s prta; veter stresa liste, sadeže z drevesa / stresati pepel s cigarete otresati // s tresenjem delati, da na čem ni več določene stvari:stresati prt; ne stresajte rjuh skozi okno ● ekspr. stresati dovtipe, šale praviti, pripovedovati; ekspr. stresati jezo, nejevoljo na koga, nad kom zaradi jeze, nejevolje zelo neprijazno z njim govoriti, ravnati; ekspr. letnice, podatke je kar iz rokava stresal znal jih je povedati, našteti zelo hitro, brez premišljanja; ekspr. stresati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. že spet stresa sitnost sitnari; ekspr. stresati smeh zelo se smejati; smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno
strésati se ekspr.izražati svojo jezo, nejevoljo v govorjenju, ravnanju:spet se stresa nad njo; v službi ima težave, doma se pa stresa
stresáje:stresaje z glavo, mu je segel v besedo
stresajóč -a -e:jokal je, stresajoč glavo; nebo in zemljo stresajoč grom; telo stresajoč smeh; prim. iztresati
Dostopnost