strežáj -a (ȃ) 

  1. 1. kdor streže gostom, navadno nepoklicno: na svatbi je streglo deset strežajev
  2. 2. v nekaterih deželah služabnik, zlasti za osebno strežbo; strežnik: naročiti, pozvoniti strežaju



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek